Napeto pred ustanovno sejo, v igri vsaj dva kandidata za predsednika državnega zbora

Začasni vodje poslanskih skupin sedmih strank, ki so se na volitvah uvrstile v državni zbor, bodo danes sedli na posvet, da pripravijo vse potrebno za petkovo ustanovno sejo. Določiti morajo predlog dnevnega reda prve seje, sedežni red v dvorani in sestavo mandatno-volilne komisije (MVK), ki bo v petek potrjevala poslanske mandate. Določili naj bi še sestavo začasnega skupnega odbora, odbora za zadeve EU in odbora za zunanjo politiko.

Parlamentarni poslovnik tudi določa, da po potrditvi mandatov poslanci izvolijo predsednika državnega zbora. Uradnega predloga za zdaj še ni, je pa predsednik Fokusa Marko Lotrič že javno potrdil, da je kandidat trojčka NSi, SLS in Fokus za to mesto podpredsednik Nove Slovenije Janez Cigler Kralj.

Ta se na naše klice in sporočila ni odzval, so nam pa nekateri sogovorniki iz NSi kljub zatrjevanju, da bi bil "odličen predsednik državnega zbora", dejali, da odločitev o njegovi kandidaturi še ni sprejeta. O tem naj bi v teh dneh odločali organi stranke.

Kandidat za predsednika parlamenta namreč potrebuje absolutno večino 46 glasov, pri čemer je glasovanje tajno in s tem lahko tudi negotovo. To velja zlasti za primere, ko do ustanovne seje še ni jasna sestava koalicije – tako je tudi tokrat.

Trenutna koalicija v sestavi Svoboda (29), SD (6) in Levica (5) ima po volitvah le še 40 poslancev, dosedanja opozicija SDS (28), NSi (9) in Demokrati Anžeta Logarja (6) pa jih ima 43. Še 5 mandatov je pripadlo doslej zunajparlamentarni Resnici, pomembna pa bosta tudi glasova dveh poslancev narodnih skupnosti, ki sicer pri tesnih izidih oz. pomembnejših glasovanjih običajno ne želita biti jeziček na tehtnici.

Iz Gibanja Svoboda so v torek sporočili, da so pripravili izhodišča za koalicijski sporazum in razrez resorjev morebitne nove 16-članske ministrske zasedbe, ki jo še naprej imenujejo "vlada narodne enotnosti". Svoboda bi imela po tem predlogu sedem ministrskih mest, trojček NSi, SLS in Fokus tri, po dva resorja pa bi imeli SD, Demokrati ter Levica in Vesna. Ker se Resnica v vladi ne vidi, ji ponujajo ločeno sodelovanje na posameznih področjih, ki jih je izpostavila.

Robert Golob, ki je po volitvah povabil na dva skupna sestanka vse stranke, razen SDS, naj bi v teh dneh začel še individualne pogovore s predsedniki vseh povabljenih strank.

Cigler Kralj "bi lahko šel skozi"

Predsednik SDS Janez Janša medtem kljub torkovi uradni potrditvi rezultatov volitev ne izključuje možnosti nadaljnjega izpodbijanja izidov. Na vprašanje, ali bi v poslanski skupini SDS podprli Janeza Ciglerja Kralja za predsednika državnega zbora, je Janša zgolj odvrnil: "Trenutno še niti ne vemo, ali imamo legalne mandate."

V dosedanji koaliciji svojega kandidata za predsednika državnega zbora zaenkrat nimajo. Golob naj bi si sicer na tem mestu želel predstavnika SD, a za zdaj neuspešno. Prav tako je iz Socialnih demokratov in Levice slišati, da v petek na morebitnem glasovanju ne bi podprli Ciglerja Kralja. A njihove podpore niti ne potrebuje, saj imajo SDS, NSi, Demokrati in Resnica skupaj 48 glasov. Zato nekateri v politiki – tudi prvak SD Matjaž Han – ocenjujejo, da bi njegova izvolitev že pomenila, da bo Slovenija dobila četrto vlado pod vodstvom Janeza Janše.

SDS odločitve o petkovem glasovanju še ni sprejela, prav tako ni jasno, ali nameravajo na seji MVK problematizirati mandate, a nekateri naši sogovorniki iz stranke ocenjujejo, da "bi lahko Janez Cigler Kralj šel skozi". Če se to zgodi, potem bi lahko tudi Janša že prihodnji teden začel z resnejšimi koalicijskimi pogovori.

Svoboda z javnim pozivom NSi, SLS in Fokusu, Sajovic o potrebi po sodelovanju

Svoboda bo po napovedih začasnega vodje poslanske skupine Boruta Sajovica odločitev o Ciglerju Kralju sprejela na poslanski skupini, ko bo njegova kandidatura vložena. To je možno kadarkoli do glasovanja, torej tudi med samo petkovo ustanovno sejo. Nam je pa Sajovic ob tem tudi sporočil, da so volilci odločili, "da je za vodenje države potrebno sodelovanje".

Podpora Svobode dosedanjemu vodji poslanske skupine NSi ne bi bila presenečenje, saj Golobova stranka jasno sporoča, da vidi trojček NSi, SLS in Fokus v morebitni svoji koaliciji. Predsednik Nove Slovenije Jernej Vrtovec to možnost sicer vztrajno zavrača, prav tako je zavrnil Golobovo vabilo na oba povolilna pogovora prvakov strank o bodoči koaliciji brez SDS. Pa je kljub temu NSi od Svobode že dobila ponujena tri ministrska mesta, sinoči pa še javni poziv, naj se trojček vendarle udeleži pogovorov pri Golobu: "Volilke in volilci so jasno izrazili, da si ne želijo ne izključno desnosredinske ne izključno levosredinske vlade, temveč si želijo povezovanja in sodelovanja."

Drugače je pri Resnici Zorana Stevanovića, ki podobno kot NSi ponavlja, da v Golobovo vlado ne bi vstopila, a je dobila zgolj ponudbo zunanjega partnerstva. Kot nam je sporočil Stevanović, so bili z zadnjo ponudbo Svobode seznanjeni iz medijev, o podpori morebitni kandidaturi Janeza Ciglerja Kralja za predsednika državnega zbora pa se bodo odločali tik pred glasovanjem.

Bo predsednik državnega zbora iz vrst Logarjevih Demokratov?

Podobno svojih kart ne razkrivajo Logarjevi Demokrati, ki jim Golob ponuja dve ministrski mesti. Po besedah naših sogovornikov iz stranke bodo še naprej vztrajali pri poskusih usklajevanja vsebine, šele nato naj bi se ukvarjali s kadrovskim razrezom. Ob tem ne gre spregledati, da ponudba Svobode ne vključuje mesta predsednika državnega zbora, ki običajno v koalicijskih pogajanjih šteje za dve ministrski mesti.

Prav 72-letni poslanec Demokratov Franc Križan bo kot najstarejši med novoizvoljenimi vodil prvo sejo novega sklica državnega zbora. Možnosti, da bi na tem mestu ostal in bi bil torej sam strankin kandidat na glasovanju o predsedniku parlamenta, v Demokratih ne izključujejo. Kako široko podporo dosedanje koalicije bi lahko dobil Križan, še ni jasno, skupaj s Svobodo, SD in Levico pa bi Demokrati imeli ravno 46 glasov. Več naj bi bilo znanega danes, po posvetu začasnih vodij poslanskih skupin.

Vprašanje je namreč, ali bi tako NSi kot Demokrati, ki se z Resnico povezujejo v "tretji blok", oboji predlagali kandidata za predsednika državnega zbora, in kako bi se v tem primeru razporedili glasovi ostalih strank. Ob tajnih glasovanjih so v primeru tesnih razmerij moči vedno možna presenečenja, poleg tega pa te tri stranke že pripravljajo tudi zakonske rešitve za področja, ki so jih navedla za pomembna – med drugim boj proti korupciji in davčna politika.

A še ne vedo, kdaj jih bodo lahko vložili, saj je razplet petkove ustanovne seje tako negotov. Če poslanci v prvem poskusu ne bodo izvolili predsednika državnega zbora, morajo glasovanje ponavljati toliko časa, dokler nekdo ne dobi 46 glasov.

Primera, da na ustanovni seji predsednik ni izvoljen, poslovnik ne predvideva in se tudi še nikoli ni zgodil, zato naj bi tudi službe DZ razlagale, da seje ni mogoče prekiniti ali končati brez izvolitve prvega med enakimi. Nekateri naši sogovorniki iz poslanskih vrst nasprotno menijo, da je prekinitev možna, sploh če bi se seja zavlekla v pozne nočne ure. O tem sicer lahko odloča predsedujoči, v tem primeru bi bil to Franc Križan.

Leta 2011 kar trije krogi glasovanj o predsedniku državnega zbora

Zadnji bolj zapleten primer je z ustanovne seje decembra 2011, ko relativna zmagovalka volitev Pozitivna Slovenija Zorana Jankovića ni mogla ustoličiti predsednice državnega zbora iz svojih vrst. Kar dvakrat so predlagali Mašo Kociper, a je tudi potencialna koalicijska partnerica SD predlagala svojega predsednika, dotedanjega premierja Boruta Pahorja.

V dveh krogih sta dobila vsak okoli 30 glasov, v tretjem pa Pahor ni več kandidiral. Glasove desnice, tokrat tudi SDS, je dobil Gregor Virant (52 glasov), ki se je oklical za "začasnega predsednika državnega zbora". Janković vlade ni uspel sestaviti, Virantova Državljanska lista je nato vstopila v desnosredinsko koalicijo in nastala je druga Janševa vlada, Virant pa je na položaju predsednika parlamenta ostal do njenega razpada leto kasneje.

Zanimiv je tudi primer iz leta 2018, ko je SDS sicer zmagala z veliko razliko, a koalicije sprva ni mogla sestaviti. Drugouvrščena LMŠ Marjana Šarca je tako več mesecev sestavljala vlado brez SDS, in ker je sprva v koalicijskih pogajanjih sodelovala tudi NSi, je bil na ustanovni seji za predsednika državnega zbora s široko podporo 80 glasov izvoljen takratni predsednik NSi Matej Tonin. Nova Slovenija nato v Šarčevo vlado ni vstopila, Tonin je odstopil s čela DZ in manjšinska koalicija je s podporo Levice za predsednika parlamenta izvolila tedanjega prvaka SD Dejana Židana.

Sestavljanje vlade je takrat nazadnje trajalo več kot 100 dni, tudi tokrat pa večina akterjev napoveduje dolgotrajne pogovore. Predsednica republike Nataša Pirc Musar ima po ustanovni seji državnega zbora 30 dni časa, da predlaga kandidata za mandatarja. Napoveduje, da bo mandat podelila tistemu, "ki bo prinesel 46 glasov". Če se to do konca 30-dnevnega roka ne bo zgodilo, lahko predsednica parlament obvesti, da kandidata ne bo predlagala.

To je leta 2018 storil predsednik Borut Pahor, ki je Janezu Janši želel podeliti mandat, a ga ta ni sprejel. Marjana Šarca so nato v drugem krogu iskanja mandatarja, ki traja 14 dni, predlagali poslanci.

Že takrat se je omenjal tudi tretji krog, ko imajo predlagatelji (predsednica, 10 poslancev, poslanska skupina) le 48 ur časa, da predlagajo kandidate. Za izvolitev mandatarja nato zadošča le še navadna večina, torej vseh prisotnih poslancev. To je torej zadnja možnost, ko lahko Golob, Janša ali kdo tretji pride do "klasične" manjšinske vlade. A je čakanje do konca lahko tvegano, saj v primeru neizvolitve mandatarja predsednica le še razpusti državni zbor in razpiše nove volitve.